3D modeliranje: nikoli ne zmanjka novih stvari, ki se jih lahko naučim.

Objavil miha@ngn.si dne v 3d modeliranje

Ko danes pomislim na svoj prvi stik z 3D modeliranje, se mi zdi kar malo smešno, kako zmedeno sem začel. Nekega popoldneva sem sedel za računalnik z idejo, da bom naredil preprost model sobe. Zdelo se mi je, da bo šlo hitro. Postaviš stene, dodaš pohištvo in to je to. No, realnost je bila precej drugačna.

Program, ki sem ga odprl, me je pričakal s kopico gumbov in orodij, za katera sploh nisem vedel, kaj pomenijo. Poskusil sem potegniti prvo linijo in na zaslonu se je pojavila nekakšna čudna figura, ki ni imela nobene zveze z mojim načrtom. Že takrat bi lahko obupal, a me je firbec držal naprej.

Prvih nekaj ur je bilo bolj kot ne poskus in napaka. Stene so bile postrani, mize so bile večje od omar in nekaj časa sem se boril celo s tem, kako pravilno zavrteti pogled. Ampak ko mi je končno uspelo postaviti prostor in dodati prve teksture, sem dobil tisti občutek, da se splača vztrajati.

3D modeliranje: nikoli ne zmanjka novih stvari, ki se jih lahko naučim.

Najbolj me je navdušil trenutek, ko sem odkril, kako dodati svetlobo. Kar naenkrat je model dobil globino. Sončni žarki skozi virtualno okno, sence na tleh… skoraj sem pozabil, da gledam le digitalno verzijo.

Zdaj 3D modeliranje uporabljam precej pogosteje. Ni več samo hobi, pomagal mi je pri načrtovanju nove kuhinje, pri prikazu izdelkov v spletni trgovini in celo pri pripravi preprostih predstavitev za sodelavce. Jasno, še vedno naredim napake in včasih porabim pol dneva, da popravim en majhen detajl, ampak to je del igre.

Ko danes odprem svoj prvi projekt in ga primerjam z zadnjim, vidim, kako daleč sem prišel. In prav to mi je najbolj všeč, da pri 3D modeliranje nikoli ne zmanjka novih stvari, ki se jih lahko naučim.

Včasih se zalotim, da odprem program za 3d modeliranje brez posebnega cilja, samo zato, da kaj ustvarim. Takrat nastanejo najbolj zanimivi modeli: spontano, brez pritiska, čisto iz radovednosti in igre.…

Lanterne pozimi prinesejo toplino v dom, poleti pa mehko svetlobo na terasi.

Objavil miha@ngn.si dne v Lanterne

Vedno sem imela rada večere na vrtu. Tiste poletne, ko se dan počasi že poslavlja, vse okoli tebe pa rahlo zaživi v tistem tihem, nežnem ritmu narave. A šele ko sem lansko poletje dodala nekaj preprostih detajlov, so ti večeri res dobili poseben čar. Glavno vlogo so imele lanterne.

Na začetku sem kupila le dve, bolj iz radovednosti kot nekega načrta. Postavila sem ju ob vrtno mizo in ko je padel mrak, je svetloba mehko osvetlila prostor in ustvarila občutek topline. Takrat sem prvič začutila, da lanterne niso le okras. So del vzdušja. Del zgodbe.

Kasneje sem jih dodala še več: na ograjo, na okensko polico, nekaj sem jih obesila na drevo. Vsaka ima svojo svetlobo, svojo obliko in svoj občutek. Zvečer jih prižgem brez razmišljanja, to je postal ritual, ki označuje konec dneva in začetek tistega počasnejšega, večernega časa.

Lanterne pozimi prinesejo toplino v dom, poleti pa mehko svetlobo na terasi.

Lanterne so postale stalnica tudi v notranjosti hiše. V dnevni sobi, na stopnicah, celo v kopalnici ob kadi. Njihova svetloba ni močna, ni vsiljiva, ravno nasprotno. Delujejo pomirjujoče. In kar mi je najbolj všeč, niso vezane na letni čas. Pozimi prinesejo toplino v dom, poleti pa mehko svetlobo na terasi.

Danes si večerov brez njih ne predstavljam več. Lanterne niso drag dodatek, niso zapleten sistem razsvetljave, so pa preprost način, da prostoru daš dušo. In vsak večer, ko se usedem pod drevo, zavita v odejo, s skodelico čaja in ob njihovi svetlobi, mi je jasno, zakaj. Ker so tiste male stvari tiste, ki ostanejo.

Tudi gostje jih vedno opazijo. Pogosto me vprašajo, kje sem jih kupila in kako jih kombiniram. Resnica je, da lanterne niso stvar pravil. Lahko so kovinske, lesene, barvite ali povsem preproste. Pomembno je, kako se zlijejo s prostorom in občutkom, ki ga želiš ustvariti. Zame predstavljajo mir, domačnost in tisti občutek, da si na varnem. In v današnjem svetu je to nekaj, kar šteje največ.…

Nepisano pravilo za delovne rokavice ni le nasvet

Objavil miha@ngn.si dne v Delovne rokavice

V sodobnem delovnem okolju, kjer se vsakodnevno srečujemo z različnimi materiali, orodji in stroji, je varnost vedno na prvem mestu. Med osnovno zaščitno opremo, ki jo pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, so delovne rokavice. Pa vendar prav te pogosto odločajo med varnim delovnim dnem in neprijetnimi poškodbami, ki lahko pustijo dolgotrajne posledice. Roke so eno najpomembnejših orodij.

Nepisano pravilo za delovne rokavice ni le nasvet

Z njimi opravljamo natančna opravila, dvigujemo težke predmete, upravljamo stroje in oblikujemo različne materiale. Prav zaradi svoje vloge pa so tudi najbolj izpostavljen del telesa, ko gre za nevarnost na delovnem mestu. Ureznine, odrgnine, opekline, vbodi, kemične reakcije ali celo zlomi so pogoste poškodbe, ki se lahko zgodijo v trenutku nepazljivosti ali zaradi pomanjkanja zaščite. Zato so delovne rokavice zasnovane tako, da preprečujejo tovrstne nesreče. Obstajajo različne vrste, prilagojene posameznim dejavnostim. Pri delu z ostrimi predmeti so nepogrešljive delovne rokavice odporne proti vrezninam, medtem ko pri ravnanju s kemikalijami pridejo v poštev rokavice iz posebnih materialov, ki preprečujejo stik kože z nevarnimi snovmi. Za delo pri visokih temperaturah se uporabljajo toplotno odporne rokavice, za električna opravila pa izolacijske. Vsak tip delovne rokavice ima svojo funkcijo, skupni cilj pa je zaščititi zdravje delavca. Pomembno je tudi, da rokavice niso le zaščitne, temveč omogočajo tudi udobno in natančno delo. Sodobni materiali združujejo varnost, gibljivost in zračnost, kar pomeni, da delavcu ni treba izbirati med varnostjo in učinkovitostjo. Pravilna izbira rokavic glede na delo, ki ga opravljamo je ključnega pomena. Napačne delovne rokavice so lahko celo ovira in povečajo možnost nesreče.

Delovne nesreče ne povzročajo le fizičnih poškodb, temveč tudi finančne posledice tako za posameznika kot tudi za podjetje. Poškodbe pomenijo bolniške odsotnosti, zmanjšano produktivnost in s tem dodatne stroške. Z redno uporabo zaščitne opreme, kot so rokavice, se tveganja bistveno zmanjšajo. Zato velja nepisano pravilo, nikoli brez rokavic, kadar obstaja najmanjša možnost nevarnosti. To ni le nasvet, temveč odgovornost do sebe, sodelavca in delodajalca.…

Zakaj imeti balkonske rože in kako za njih skrbeti

Objavil miha@ngn.si dne v Balkonske rože

Spet je prišlo leto naokoli ko je zunaj vedno topleje, kar pa posledično vzame tudi več časa preživljajo na balkonu in ne več toliko v dnevni sobi, v času ko smo doma.

Ker živimo bolj v mestnem delu, pa se mi zdi da je zelo malo zelenja na okoli. Tako sem prišel do ideje da bi lahko vzela balkonske rože in si na balkonu polepšala ambient. Seveda pa balkonske rože ne vplivajo samo na ambient v mojem prostoru, ampak so prav tako vidne tudi iz ulice. Tudi sama zelo rada med sprehodom pogledujem na cvetove, ki so na okenskih policah ali balkonskih ograjah, saj tako ulico res lepo popestrijo in polepšajo pusti beton. A vendar sem mogla najprej preveriti katere rože so sploh primerne za balkon, predvsem pa katere so primerne za takšen balkon ki je vedno na soncu saj so si tudi rože zelo različne med sabo in vsaka želi imeti svoje pogoje. Tako sem ugotovila da sončne balkone imajo zelo rade rože kot so petunije, pelargonije, begonije in še bi jih lahko naštela.

Zakaj imeti balkonske rože in kako za njih skrbeti

A vendar je nega za balkonske rože morda nekoliko zahtevnejša. Saj potrebuje redno zalivanje prav tako pa moramo paziti da zemlja ni premokra. Posledično potrebuje tudi več gnojenja, saj na balkonu in okenskih policah želimo da naše balkonske rastline bojno cvetijo. Posledično tudi moramo za njihovo lepoto tudi skrbeti in odstranjevati uvenele cvetove saj tudi s tem lahko podaljšamo cvetenje. Še posebej pa če izberemo trajnice ki lahko prezimijo v notranjih prostorih, je potrebno da znamo poskrbeti tudi v zimskih časih. Tako sem ugotovila da je še kako pomembno da izberemo kvalitetno zemljo za lončnice in da morajo imeti posode luknje za odtekanje vode, ker pa ne bi želela imeti na balkonu poplave, pa prav tako potrebujem tudi podstavke za korita.

Pomislila sem tudi da bi med balkonske rože dodala morda tudi nekaj začimb saj bi mi zelo prav prišle, ne samo na balkonu ampak tudi v kuhinji. Res sem se veselila, novega cvetočega balkona.…

Družinsko barvanje napušča in obujanje spominov

Objavil miha@ngn.si dne v Dom in Vrt

Za konec tedna sva se z bratom odločila, da obiščeva očeta na njegovem vikendu, kjer je že vse od začetka pomladi. Očitno je imel res ogromno dela, ker ga celo zimo ni bilo tam.

Na koncu mu je ostalo samo še barvanje napušča, za kar pa sta potrebna vsaj dva moža. Pričakovala sva, da bo to bolj delovni obisk, se pa je vse skupaj hitro spremenilo v pravo družinsko doživetje. Ko sva v soboto zjutraj prispela na vikend, naju je oče že pričakal pred hišo z vedrom bele barve, čopiči in zaščitnimi folijami. Kaj fanta, sta pripravljena, da zavihamo rokave, je dejal z velikim nasmeškom na obrazu in nama dal vedeti, da je prav vesel najine pomoči. Občutek skupinskega dela je bil takoj prisoten, vsak je prevzel svoj del naloge in hitro smo se lotili brušenja in čiščenja. Sledilo je še barvanje napušča.

Družinsko barvanje napušča in obujanje spominov

Kljub fizičnemu delu na višini je bilo vzdušje sproščeno. Med barvanjem smo si pripovedovali zgodbe iz otroštva, se spominjali zabavnih dogodkov z vikenda in si izmenjevali šale. Oče je večkrat poudaril, kako lepo mu je, da nismo skupaj le ob praznikih, temveč si znamo vzeti čas tudi za takšne, povsem običajne delovne dni. Ko smo zaključili s prvo plastjo barvanja je oče presenetil z idejo o pikniku. Hitro je stekel v hišo in iz hladilnika potegnil domače klobase, sir, zelenjavo in seveda hladno pijačo. Brat ja zakuril žar, jaz sem pripravil mizo. Oče je iz garaže prinesel še star radio in nastavil na lokalno radijsko postajo, ki je vrtela vsem poznane domače uspešnice. Popoldne smo preživeli v senci pod staro češnjo ob okusni hrani in pijači ter se sproščeno pogovarjali. Vsak je prispeval svoj del.

Do večera smo barvanje napušča končali in prav sijal je v novi podobi. Bili smo utrujeni in zadovoljni, da smo ta vikend preživeli skupaj in uživali v preprostih radostih življenja.…

Kanalete so rešile mojo težavo

Objavil miha@ngn.si dne v Dom in Vrt

Nikoli se nisem kaj preveč osredotočal na sisteme za odvajanje vode. Nisem si namreč mislil, da bom kdaj s tem imel težavo. Moje dvorišče je namreč imelo rahel naklon, zaradi česar pa sem si mislil, da se bo voda brez problema odvajala. Temu pa ni bilo tako. Srečal sem se namreč z težavo nabiranja vode na mojemu dvorišču, ko je pred kratkim prišlo do močnih nalivov. 

Voda pa je na začetku res odtekala proti dnu dvorišča, vendar pa se je začela nato tam nabirati. Ker pa dvorišče ni imelo spet tako velikega naklona, pa se je ta hitro povzpela do vrha. Tedaj pa je voda začela postajati kar velik problem, saj smo jo morali odvajati ročno, kar pa je vzelo kar nekaj časa. Zato pa sem moral najti kakšno rešitev, s katero bi poskrbel, da se to ne bi več zgodilo. 

Kanalete so rešile mojo težavo

Nato pa sem se spomnil na kanalete. Te bi namreč res rešile ta problem, saj so namenjene ravno odvajanju vode. Prav tako pa sem tudi vedel, da bi bila namestitev teh zelo enostavna, sploh zaradi tega, ker ne bi rabil narediti kakšnih bolj kompleksnih sistemov za odvajanje.

Na spletu pa sem nato hitro našel kanalete, ki so imele primerne mere za moje dvorišče. Nato pa sem moral na dnu dvorišče izkopati ustrezno mesto za te. Tedaj sem še ustvaril ustrezno dno, kamor bi postavil kanalete. To sem naredil z šodrom, tako da sem ustvaril trdno dno, da se kanalete ne bi začele pogrezati. Nato pa sem moral le še postaviti kanaleto v to luknjo, ter jo iz strani pritrditi z asfaltom. To pa je bilo nato vse, kar je bilo potrebno narediti. Ko pa je prišel naslednji naliv, pa sem lahko videl, da je bila montaža uspešna. Voda se res ni več nabirala na mojemu dvorišču. Zato pa sem bil zelo vesel, da sem lahko na tako enostaven način rešil to težavo. …

Posledice, ki jih lahko visoka trdota voda pusti

Objavil miha@ngn.si dne v Trdota vode

Z mamo sva se pogovarjali, kako vpliva trdota vode, predvsem ta nasičenost kalcija in magnezija kot raztopljenih mineralov, saj jih trda voda vsebuje več, mehka pa jih vsebuje manj.

Tako sva obe komentirali, kako smo na vikendu, vsakič ko smo prišle s tuša imele zelo občutljivo in suho kožo. Prav tako sem sama opazila tudi na laseh, da so bili tej bolj pusti, za piko na i, pa si tudi pene za lase nisem vzela s seboj na dopust. Prav tako, pa je trdota vode zelo dobro opazna predvsem na gospodinjskih aparatih, še posebej v grelniku vode. Tukaj se hitro opazi, kako se nabira vodni kamen, še posebej če je vrelnik dosti v uporabi. Prav tako pa vpliva tudi na pralnih in pomivalnih strojih, kot tudi na bojlerjih. Čeprav sama nisem nikoli šla za tem, je mati omenila tudi, da trdota vode zelo vpliva tudi na oblačila, saj postanejo ta bolj trda in groba na otip. Zato se tudi lahko hitreje obrabijo. Prav tako, pa smo omenile tudi, da ima trda voda tudi drugačen okus. Ta je rahlo bolj kovinski, kar sem tudi sama velikokrat opazila, saj mi takšna voda ni bila všeč in sem jo tudi težko pila, ne glede na to, kako rada pijem vodo, predvsem doma.

K sreči, imamo doma mehko vodo iz pipe in se zaradi tega manj soočam s težavami, ki jih povzroča trda voda. A še vseeno, morem vrelnik za vodo kljub temu, še vedno očistiti vodnega kamna, a mi pa k sreči ta vseeno ne izsuši kože in ne vpliva toliko na lase. A vseeno, danes se da tudi to dosežti, da lahko znižaš trdoto vode z mehčanjem vode.

Posledice, ki jih lahko visoka trdota voda pusti

V trgovini lahko kupiš raznorazne filtre ali ionske mehčalce za vodo, ki odstranijo odvečne minerale, še vedno pa igrajo dobro vlogi tudi mehčalci za perilo in pa kis ali citronska kislina, za čiščenje perila in odstranjevanju vodnega kamna.…

Čiščenje rolete je včasih kar izziv

Objavil miha@ngn.si dne v Dom in Vrt

Velikokrat se sprašujem, zakaj sem si pri prenovi oken izbrala bele rolete, saj se mi je zdelo, da si takoj videl, kako so bile umazane. Še posebej spomladi, ko je v igri ta cvetni prah, ki se prilepi čisto povsod.

Čeprav se zavedam, da tudi če bi bile rolete v kakšni sivi ali črni barvi, bi prav tako potrebovale čiščenje, večkrat kot enkrat na leto, pa se jih tudi ne lotim čistiti. K sreči mi pri tem opravilu pomaga tudi hči, tako da z delom kar hitro končamo, a vseeno se mi zdi, da je pri belih roletah kar izziv, saj bolj kot brišeš s krpo, bolj so rolete umazane. Letos smo sicer rekli, da bomo probali z kercherjem, če bi bilo morda tako lažje. Sicer smo mogle kar paziti, da ne bi špricale vode po fasadi.

Čiščenje rolete je včasih kar izziv

Saj načeloma se posuši, a vendar je to voda pod pritiskom in bi pustila sledi, predvsem na delih mesta, kjer bi se poznala lisa, saj tudi fasada ni več tako snežno bela kot je včasih bila. A to bomo pustili za drugič. Tako sem hčerki najprej rekla, da naj preveri, če so zaprta vsa okna in pa da naj spusti vse rolete dol. Med tem časom pa sem že začela s čiščenjem ene rolete. Zdelo se mi je hecno, saj je črna voda kar tekla dol. Probala sem uporabiti nastavek z krtačo, da bi probala odstraniti še vse ostale morebitne umazanije, ki so se z soncem prav prilepile na rolete. Tako sem pravzaprav ugotovila, da se s kercherjem da res lažje in hitreje čistiti, a vendar je bila krpa z vodo na koncu še vedno potrebna za naredit finese.

Tako smo letos prvič hitro zaključili s čiščenjem rolet, a smo prišli do zaključka, da si bomo tudi mi kupili kercher, saj res olajša takšno čiščenje, tega trenutnega, pa bomo vrnili sosedom.…

Kako so notranja senčila spremenila najin dom

Objavil miha@ngn.si dne v Dom in Vrt

Ko sva se z možem preselila v novo stanovanje, sva bila navdušena nad velikimi okni, ki so prepuščala ogromno naravne svetlobe. A po prvih nekaj tednih bivanja sva ugotovila, da sonce ni vedno najin prijatelj. Popoldansko sonce je prostor segrevalo, prav tako pa je bleščanje na televiziji in računalniškem zaslonu postajalo neprijetno.

Najprej sva improvizirala z zavesami, a nisva bila zadovoljna z izbiro. Potrebovala sva nekaj funkcionalnega, a hkrati estetskega. Želela sva nekaj, kar bi omogočilo nadzor nad svetlobo, hkrati pa ne bi popolnoma zatemnila prostora, zato sva začela raziskovati možnosti za notranja senčila.

Obiskala sva nekaj salonov in bila sva presenečena nad široko ponudbo:
– od klasičnih rolet,
– plise senčil,
– lamelnih zaves,
– do rimskih senčil,..

Kako so notranja senčila spremenila najin dom

Izbire je bilo ogromno. Najbolj nama je bilo všeč, da so notranja senčila ponujala zaščito pred soncem, prav tako pa tudi možnost prilagoditve svetlobe v prostoru. Na voljo so v različnih barvah in materialih, kar omogoča, da jih popolnoma prilagodiš posameznemu prostoru.

Odločila sva se za plise senčila v dnevni sobi, saj so bila moderna in minimalistična, hkrati pa so omogočala popoln nadzor nad svetlobo. V spalnici sva izbrala rimskа senčila iz mehkejšega blaga, ki so prostoru dala pridih elegance. Ko so senčila montirali, sva bila navdušena nad spremembo. Prostor ni bil več pregret, svetlobe pa je bilo ravno prav. Čez dan je bilo kljub senčilom dovolj svetlobe, le brez nadležnega bleščanja. Poleg tega so notranja senčila prostoru dodala tisto piko na i, ki je še manjkala.

Danes si doma brez njih sploh ne predstavljava več. Notranja senčila niso le praktična rešitev, ampak so pomemben del najinega doma. Ko naju prijatelji vprašajo, kaj bi priporočila za zaščito pred soncem in hkrati za lepši videz prostora, brez pomisleka priporočava notranja senčila, saj so najboljša odločitev, ki sva jo sprejela.…

Ginekomastija je nekaj, kar moramo včasih vzeti resno

Objavil miha@ngn.si dne v Ginekomastija

Ginekomastija je nekaj, kar moramo včasih vzeti resno

Nekaj časa nazaj sem se na pijači dobila s prijateljem, ki ga že res dolgo časa nisem videla. Sploh nisem vedela, da je v tem obdobju, ko se nisva videla, imel res velike probleme. Šlo je za zdravstveno zadeva in omenil mi je besedo ginekomastija. Ginekomastija je definitivno beseda, ki sem jo prvič slišala in sem najprej potrebovala neko obrazložitev, zakaj se je to šlo. Ko mi je povedal, za kaj točno gre in na kaj to vpliva. Sem zadevo vzela precej resno in me je začelo zanimati, kako je moj prijatelj danes. Rekel je da je trenutno res vse v redu, ampak da je moral iti na zdravljenje in da to res ni bilo prijetno. Seveda sem zelo vesela, da je trenutno vse v redu in da ginekomastija ni več del njegove zgodbe, ampak vseeno sem bila malce jezna na njega, saj mi nič ni omenil, medtem ko se nisva videla.

Rekel mi je, da me s tem res ni želel obremenjevati, ampak to me je naredilo samo še bolj jezno. Rekla sem mu, da smo jaz vedno napisala, ko je kaj šlo narobe, ravno toliko, da je bil seznanjen z vsem, kar se dogaja v mojem življenju in definitivno sem takrat pričakovala enako tudi od njega. Rekel je, da mi bo od sedaj naprej vse povedal in da mu je res žal, da mi tega ni omenil. Še malo, sva se pogovarjala o teh stvareh in povedal mi je, kaj vse je moral narediti in kako je sploh do tega prišlo. Situacija mi res ni bila jasna in res nisem bila vesela z njegovim obnašanjem, saj si je po ena strani bil sam kriv, da je do tega prišlo. Tukaj je definitivno dobil neko lekcijo in se je veliko naučil od tega. Ravno zato sem res zelo ponosna na njega. Hvala bogu se je iz te situacije veliko naučil in je sedaj veliko boljši in dosti bolj skrbi sam zase, kot pa je prej.…