Današnji nedeljski sprehod z našim kosmatincem bo imel prav poseben pomen. Razen tega, da bo kosmatinec pošteno raztegnil svoje tačk, je moj namen opazovati mestne balkone in terase, mogoče pade kakšna dobra ideja, kako preurediti naš balkon, ki že nekaj časa kliče po prenovi. Kaj dosti sicer ne gre spremeniti, velikost je omejena na osem kvadratnih metrov, lahko pa spremenim opremo in senčila.
Od našega stanovanjskega bloka se med ulicami spustimo proti morju in naprej prosti mestnemu jedru. Med ulicami so same stanovanjske hiše, kjer idejo težko najdeš, ali pač, samo v pomanjšani obliki. Tukaj so terase in balkoni veliki kot naše stanovanje, pergole pa bi lahko delale senco celotnemu stanovanjskemu bloku. Nič pretresljivega ne opazim. Na morski promenadi sedemo na klop in pojeva vsak svoj sladoled. Razmišljam. Do zdaj na balkonu nismo imeli nobenega senčila, ali sploh obstajajo tako majhne pergole. Pri nas na našem stanovanjskem bloku namreč nisem opazil še nobene pergole, ali imajo stanovalci kar platnene zavese ali pa zunanje žaluzije. Pot nadaljujemo ob morju, do središča mesta, kjer pa se zame začne raj opazovanja. Nešteto število zgradb z balkoni, takšnimi in drugačnimi izvedbami, eni odprti, drugi zastekljeni, tretje zapirajo pergole in ostala zunanja senčila. Celo dopoldan smo porabili za ta poučen sprehod, kjer sem našel kar nekaj idej kako uredit naš balkon. Zdaj poskrbimo še za kosmatinčka in po poti domov se ustavimo še bližnjem travniku, da lahko potroši še vso preostalo energijo. Kot veter se je podil sem ter tja, kot da preganja navideznega zajčka, potem pa se ves utrujen zgrudi zraven naju, ko sediva na klopci. Srček mu bije z neverjetno hitrostjo. Popil je kar dve svoje skodelice vode, takšna žeja je bila. Počakamo še nekaj trenutkov in odpravimo se proti domu.
Naši trebuščki že govorijo, da je čas kosila. V glavi že imam izris opreme našega balkona, samo izmere še opravim za postavitev pergole.